Ocena življenjskega cikla brancina in skromnosti pri gojenju morskih kletk – od obrata za krmljenje do nabiranja

Akvakultura je povezana z vplivi na okolje na lokalni in svetovni ravni. Namen te študije je bil opredeliti okoljske žariščne točke, povezane s krmo za ribe različnih granulacij, v brancinah in zmernem gojenju z uporabo pristopa ocene življenjskega kroga, saj nedavne študije kažejo, da je krma za ribe prevladujoči dejavnik, ki vpliva na gojenje morskih rib. To pa je omogočilo podrobno primerjavo okoljske uspešnosti v celotnem ciklu gojenja pri obeh vrstah. Ocena življenjskega kroga je bila uporabljena za proizvodni proces ribje krme ob upoštevanju količin surovin, toplote in energije, potrebnih za proizvodnjo krme. Podobno je bila ocena življenjskega kroga uporabljena za ribogojnice v kletkah v Grčiji, kar je vključevalo količino krme na velikostni razred, energijo in gorivo, potrebno za proizvodnjo ene tone brancina oziroma majhne količine. Manjši razred krme, razdeljen po zarodu, je bil glede na različne kazalnike vpliva na okolje uspešnejši v primerjavi z razredoma srednje (MSF) in velika krma (LSF), krmljeno z nedoraslimi/odraslimi živalmi. Pri srednji in veliki krmi je bila glavni negativni dejavnik uporaba sončnične moke, majhna krma pa je vplivala na te kazalnike zaradi večjega povpraševanja po električni energiji in količine ribje moke. Primerjava med brancinom in skromnim deležem je pokazala, da je bil vpliv skromnosti na vseh osemnajst kazalnikov vpliva na okolje precej manjši. To je treba pripisati zmanjšanemu pretvorbenemu razmerju krme in nižjim zahtevam za zarod v primerjavi z brancinom. Izboljšave metod gojenja surovin, optimizirano zmanjšanje količine surovin morskega izvora in boljše upravljanje krmljenja bi lahko prispevali k splošni ekološki trajnosti sektorja.