Proračun CO2 za presnovo klapavic v visoko produktivnem vzponu severozahodne iberske države

Za oceno ogljičnega odtisa morske akvakulture je potrebna natančna ocena izpusta CO2, povezanega z investicijskim blagom in dejavnostmi akvakulture, pa tudi s proračunom za presnovni CO2 gojenih vrst. Dandanes obstajajo razhajanja glede postopkov, ki jih je treba vključiti v ta proračun, kako jih oceniti in kateri obseg bi bilo treba uporabiti, od posameznika do ekosistema. Na ocene pomembno vplivajo tudi okoljski pogoji in metode gojenja, značilni za posamezno lokacijo. Na tem področju smo zbrali okoljske, biokemijske in presnovne podatke iz objavljenih znanstvenih člankov, poročil in obstoječih podatkovnih zbirk, da bi predstavili proračun za presnovni CO2 za akvakulturo školjk na obalnih vhodih severozahodne Iberije. Prispevek proizvodnje mesa in lupin školjk analiziramo skupaj in ločeno. Na individualni ravni se proračun za CO2 iz lupine ocenjuje iz odstranjevanja CO2 s sintezo beljakovin lupine in izpustom CO2 med kalcifikacijo in dihanjem, da se podpre vzdrževanje lupine. Organski ogljik v mesu školjk in CO2, sproščen med dihanjem, ki podpira vzdrževanje mesa, prispevata k proračunu za CO2. Pri ocenjevanju presnovnega ogljičnega odtisa posameznih klapavic se upoštevata le kalcifikacija in dihanje, saj se organski ogljik v mesu in lupini školjk v razmeroma kratkem času vrne v ozračje kot CO2. Medtem ko presnovni ogljični odtis, povezan s školjko, ostaja nespremenjen pri 365 kg CO2 na tono lupine, se giblje od 92 do 578 kg CO2 na tono mesa školjk. Ta velika variabilnost je odvisna od časa sejanja školjk in velikosti obiranja zaradi različnih sezonskih vzorcev rasti mesa in lupine. Vključitev potencialno imobiliziranega CO2 v iztrebke školjk, zakopanih v usedline, bi privedla do zmanjšanja ocen presnovnega ogljičnega odtisa za do 6 % v primerjavi s posameznimi ocenami.