Prakse v zvezi z dobrim počutjem gojenih rib: gojenje lososa kot študija primera

V Združenem kraljestvu se vsako leto proizvede približno 180 milijonov salmonidov (aljonov in postrvi), zaradi česar je gojenje rib za proizvodnjo brojlerjev največji živinorejski sektor (FAWC 2014). Gojenje rib naj bi se v naslednjih desetih letih eksponentno povečevalo, do leta 2030 pa naj bi pokrilo več kot 60 % svetovnega povpraševanja po ribah za prehrano ljudi (FAO 2018). Še vedno obstajajo pereča vprašanja, povezana z dobrobitjo gojenih rib, ki jih je treba rešiti ne le v korist gojenih rib, temveč tudi zato, ker bi morala dobra dobrobit skozi celoten življenjski cikel kmetom zagotoviti večjo produktivnost in gospodarske koristi. Dobrobit je pomembna tudi med prevozom, nabiranjem in zakolom ter bo vplivala na kakovost proizvodov (izgled rib in kakovost filejev). 
Glavni cilj tega pregleda je pregledati najsodobnejše prakse v zvezi z dobrim počutjem gojenih rib, pri čemer se je treba osredotočiti na gojenje lososa kot vzorčno vrsto. Gojenje atlantskega lososa v kletkah je bilo v središču večine ukrepov in praks za dobrobit, ki so se doslej izvajali. S pregledom trenutnega stanja na področju dobrobiti lososa in operativnih kazalnikov dobrobiti, ki se uporabljajo pri gojenju lososa, lahko opredelimo področja, ki bi lahko bila pomembna za druge gojene vrste (npr. tilapijo in mačke), ter njihovo vlogo pri najboljših praksah upravljanja. Namen tega
pregleda je prispevati k razpravi o tem, kako bi lahko sektor sprejel izboljšane prakse dobrega počutja, in sicer z boljšim razumevanjem ključnih vprašanj s strani vpletenih in/ali vključitvijo v standarde akcijskega načrta za Baltsko morje. Podprl bo opredelitev težav, ki jih je treba obravnavati, in priložnosti, ki jih je treba oceniti v bližnji prihodnosti, ter opisal, kako bi bilo mogoče izvajati boljše spremljanje in precizno ribogojstvo za izboljšanje dobrobiti rib v prihodnosti.