Dobrobit rib v ribogojstvu lososa na morju

Da bi omogočili nadaljnjo rast v ribogojstvu atlantskega lososa, se lahko na bolj izpostavljenih lokacijah vzdolž obale ali celo na morju vzpostavijo novi proizvodni obrati. Tu se bodo ribe srečale z močnimi tokovi in močnimi valovi, ki se jim je treba izogniti na tradicionalnih zaščitenih lokacijah. Izpostavljene lokacije ponujajo več prednosti in zahtevajo nov tehnološki napredek. Najpomembnejše vprašanje pa je, ali atlantski losos lahko uspeva v teh skrajnejših okoljih. V tem pregledu opisujemo, kako močni vodni tokovi vplivajo na fiziologijo, vedenje in navsezadnje na dobrobit rib. Če hitrosti toka v okolici presežejo zmogljivosti plavanja, ribe postanejo utrujene in se zavijejo na steno kletke, kar vodi k nesprejemljivemu dobremu počutju. Zmogljivost plavanja bo odvisna od obsega in trajanja trenutnih hitrosti. Poleg tega več okoljskih in bioloških dejavnikov spreminja sposobnost plavanja, pri čemer je treba upoštevati zlasti temperaturo, velikost telesa in zdravstveno stanje. Nato se za oblikovanje smernic za dobro počutje živali v zvezi z biološkimi mejami v izpostavljenem ribogojstvu uporablja vrsta empiričnih študij. Poleg tega zaradi vse večje priljubljenosti čistejših rib v akvakulturi lososa ocenjujemo tudi njihovo uporabnost na izpostavljenih lokacijah. Atlantski losos je na splošno močan trajni plavalec in na podlagi razpoložljivih raziskav oceanskih tokov na kraju samem ugotavljamo, da se obeti za odgovorno kmetovanje na izpostavljenih območjih zdijo obetavni. Vendar so čistejše vrste rib, kot so bradače in balanska mast, revni plavajoči, zato se njihova uporaba na izpostavljenih območjih ne priporoča.