Recirkulacija akvakultura je mogoča brez večjega kompromisa na področju energije: Ocena življenjskega kroga gojenja rib v segrenih vodah na Švedskem

Morska hrana velja za obetavno za bolj trajnostno prehrano. Vse večja proizvodnja v kopenskih zaprtih sistemih akvakulture (RAS) je premagala številne lokalne okoljske izzive s tradicionalnimi odprtimi neto odprtimi sistemi, kot je evtrofikacija. Energija, ki je potrebna za ohranjanje ustrezne kakovosti vode in povezanih emisij, pa se je z globalnega vidika štela za zahtevno. V tej študiji se uporablja ocena življenjskega kroga, da se raziščejo okoljska uspešnost in možnosti za izboljšanje komercialne kmetije RAS tilapia in Clarias na Švedskem. Obravnavane kategorije in kazalniki vplivov na okolje so bili evtrofikacija sladke vode, podnebne spremembe, povpraševanje po energiji, raba zemljišč in odvisnost od vnosa krme iz živalskih virov na kg fileja. Sodišče je ugotovilo, da je proizvodnja krme največ prispevala k vsem vplivom na okolje (med 67 in 98 %), razen k povpraševanju po energiji za tilapijo, kar je v nasprotju s prejšnjimi ugotovitvami, da je poraba energije na ravni kmetij gonilo pritiskov na okolje. Glavne možnosti za izboljšanje vključujejo izboljšano uporabo stranskih proizvodov in uporabo večjega deleža sestavin krme rastlinskega izvora. To skupaj z nadaljnjimi manjšimi ugotovljenimi možnostmi za izboljšanje kaže, da bi lahko imele RAS pomembnejšo vlogo v prihodnjem, okoljsko trajnostnem prehranskem sistemu.