Hranilne lastnosti stranskih proizvodov predelave evropskega ribogojstva, da se olajša strateška uporaba

Pri trajnostnih analizah akvakulture se običajno ne upoštevata usoda in vrednost stranskih proizvodov predelave. Cilj te študije je bil opredeliti hranilno vrednost običajnih stranskih proizvodov predelave (glav, okvirjev, obrezkov, kože in notranjih organov) petih pomembnih vrst rib, gojenih v Evropi; Atlantski losos (Salmo salar), brancina (Dicentrarchus labrax), orjaški ribon (Sparus aurata), navadni krap (Cyprinus carpio) in romb (Psetta maxima) za obveščanje o strategijah najboljše uporabe. Naši rezultati kažejo, da je skupni pridelek mesa bistveno večji (64–77 %), če se v celoti obdela, v primerjavi s filejem (30–56 %). Ugotovili smo, da so glave, okvirji, obrezki in koža atlantskega lososa, brancina, orjaškega ribona in okvirjev romba pokazali srednje do visoke užitne donose, srednje do visoke lipide ter srednjo do visoko vsebnost eikozapentaenojske kisline (EPA) in dokozaheksaenojske kisline (DHA), kar kaže na velik potencial za neposredno uporabo v hrani za ljudi. Stranski proizvodi, ki niso privlačni za neposredno uporabo v živilih, vendar imajo nizko vsebnost pepela in srednjo do visoko vsebnost surovih beljakovin, lipidov ter EPA in DHA, kot so notranji organi, bi se lahko usmerili v živalsko krmo. Koža je pokazala zanimive hranilne vrednosti, vendar ima večji potencial v neprehrambeni uporabi, kot so modna, kozmetična in farmacevtska industrija. Rezultati kažejo na potencial za povečanje vrednosti neposredne hrane, krme in neživilske vrednosti evropske akvakulture brez povečanja obsega proizvodnje ali uporabe dodatnih virov. Poudarjen je pomen spreminjanja dojemanja potrošnikov ter odprave infrastrukturnih in zakonodajnih ovir za čim večjo uporabo.