Živilska kultura in dogodki za prenos znanstvenega znanja, značilni za posamezne države – ali vplivajo na nakupno vedenje morskih proizvodov?

Pozitivno dojemanje proizvodov iz akvakulture je bistveno za povečanje proizvodnje z uporabo bolj trajnostnih in okolju prijaznih rešitev. Vendar so dojemanje potrošnikov in posledične odločitve o nakupu še vedno slabo razumljive. V večini evropskih držav je dojemanje potrošnikov precej negativno, kar krepijo vrzeli v znanju in zavajajoče informacije medijev. To naj bi najbolj vplivalo na trenutno nizko stopnjo porabe gojenih rib v Evropi. Prejšnje raziskave so pokazale, da potrošniki pogosto neradi spremenijo svoje ravnanje pri nakupu morske hrane, čeprav dobro znanstveno razumejo proizvode iz ribogojstva in način njihove proizvodnje. Sodišče je v tej študiji preučilo, v kolikšni meri okoliščine v posameznih državah in stopnja znanstvenih spoznanj prispevajo k nakupnemu navadi potrošnikov po vsej Evropi. V ta namen so bile izvedene interaktivne ankete na plakatih in polstrukturirani intervjuji na osmih različnih dogodkih za prenos znanja v treh državah, namenjenih 383 udeležencem. Uporaba še premalo izkoriščene metode, interaktivne ankete plakata, je poudarila potrebo po uporabi novih pristopov za obravnavanje vedenja potrošnikov.
Rezultati Sodišča kažejo, da se zaradi povečanega znanstvenega znanja samo po sebi ne spremeni nakupovalno vedenje. Dojemanje in nakupovalne navade so zelo kontekstualne in se razlikujejo od kulture do kulture. To kaže na močno medsebojno povezanost kulture morske prehrane, značilne za posamezno državo, ki sega med ozaveščenostjo posameznikov, znanstvenimi spoznanji in družbeno-kulturnimi okoliščinami, vse to pa vodi do posameznih odločitev o nakupu. Naši rezultati kažejo, da bi lahko bila večja osredotočenost na trajnostnost proizvoda in poudarek na sedanjem prehodu na pristop krožnega gospodarstva v sektorju akvakulture obetavna pot za spodbujanje odločitev o nakupu v sektorju morske hrane, ki bi bolj temeljile na trajnostnosti. V svojih ugotovitvah se tudi sprašuje, ali je prizadevanje za izobraževanje javnosti o bolj trajnostnih merilih za nakup resnično ključno za spodbujanje bolj trajnostnih vzorcev potrošnje ali pa delujemo na podlagi zavajajočih predpostavk, ki vodijo do napačnih pristopov. Skratka, zdi se, da je pomanjkanje jasnih in lahko dostopnih informacij glavna ovira za družbeno sprejemanje trajnostnih proizvodov iz ribogojstva v Evropi.